Konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu
(Bruseljska satelitska konvencija)

z dne 21.5.1974

Na dan 1.1.2001 je imela konvencija 19 držav članic:

Armenija, Avstralija, Avstrija, Bosna in Hercegovina, Grčija, Hrvaška, Italija, Jugoslavija, Kenija, Maroko, Mehika, Nemčija, Nikaragva, Panama, Peru, Ruska federacija, Slovenija, Švica, Združene države Amerike. Države pogodbenice so se upoštevajoč, da se zelo hitro razvija uporaba satelitov za razdelitev za prenos programa tako po obsegu kot po širini geografskega območja, ki ga pokriva, in zaskrbljene zaradi dejstva, da ni svetovnega sistema, ki bi onemogočal distributerjem, da pošiljajo signale za prenos programa po satelitih, ki jim niso namenjeni, in da utegne odsotnost takega sistema ovirati uporabo komunikacij po satelitih; priznavajoč v zvezi s tem interese avtorjev, umetnikov - izvajalcev, proizvajalcev gramofonskih plošč in radiodifuznih organizacij; prepričane, da je treba ustvariti mednarodni sistem z ukrepi, ki bi distributerjem onemogočili pošiljanje signalov za prenos programa po satelitih, ki jim niso namenjeni; zavedajoč se potrebe, da ni treba kakorkoli kršiti veljavne mednarodne konvencije, vštevši mednarodno konvencijo o telekomunikacijah, in pravilnik o radijskem prometu, ki je priložen k tej konvenciji, zlasti pa, da se ne ovira širše sprejemanje rimske konvencije z dne 26. oktobra 1961, ki določa varstvo umetnikov - izvajalcev, proizvajalcev gramofonskih plošč in radiodifuznih organizacij; dogovorile o temle:

1. člen

V tej konvenciji uporabljeni izrazi imajo tale pomen:

I) "signal" - elektronsko ustvarjeno frekvenco, primerno za oddajanje programa;

II) "program" - skupek materialov, dobljenih neposredno ali s snemanjem - ki ga sestavljajo: slika, zvok ali slika in zvok, prenesena po signalu za nadaljnjo razdelitev;

III) "satelit" - vsako napravo, postavljeno v prostoru izven zemlje in primerno za oddajanje signalov;

IV) "oddani signal" - vsak signal za prenos programa, ki se pošlje po satelitu in gre skozenj;

V) "modificiran signal" - vsak signal, dobljen z modifikacijo tehničnih karakteristik oddanega signala, bodisi da je imel eno ali več sprememb;

VI) "začetna organizacija" - fizično ali pravno osebo, ki odloča, kateri program bo prenašal oddani signal;

VII) "distributer" - fizično ali pravno osebo, ki odloča o tem ali bo prenos modificiranih signalov namenjen široki publiki ali kakšnemu njenemu delu;

VIII) "distribucija" - vsako dejanje, s katerim bo distributer prenašal modificiran signal, namenjen široki publiki ali kakšnemu njenemu delu.

2. člen

1. Vsaka država pogodbenica se zavezuje, da bo na svojem območju ali z njega ustrezno ukrepala, da bi preprečila distribucijo signalov za prenos programa po kateremkoli distributerju, kateremu signali, oddani po satelitu, ali ki gredo skozenj, niso namenjeni. Ta obveznost se nanaša na primer, kadar je začetna organizacija iz kakšne druge države pogodbenice in kadar so distribuirani signali modificirani signali.

2. V vsaki državi pogodbenici, v kateri je časovno omejena uporaba ukrepov, omenjenih v 1. točki tega člena, določa trajanje take uporabe domača zakonodaja. Do kdaj traja uporaba, je treba po pismeni poti obvestiti generalnega tajnika Organizacije združenih narodov ob ratifikaciji, sprejetju ali pristopu, ali če začne nacionalni zakon veljati pozneje, če je pozneje spremenjen pa v šestih mesecih od njegove uveljavitve ali te spremembe.

3. Obveznost, ki jo določa zgornja 1. točka tega člena, se ne nanaša na distribucijo modificiranih signalov, ki izvirajo iz signalov, ki jih je distributer, kateremu so bili oddani signali namenjeni, če distribuiral.

3. člen

Ta konvencija se ne bo uporabljala, za signale, ki jih odda začetna organizacija ali so za njen račun namenjeni neposredno sprejemu širše publike po satelitu.

4. člen

Nobena država pogodbenica ni dolžna nastopiti z ukrepi, omenjenimi v 1. točki 2. člena, kadar signali, distribuirani na njenem območju po distributerju, kateremu omenjeni oddani signali niso namenjeni:

I) prenašajo po oddanih signalih krajše izvlečke iz programa in sprejemajo sporočila o sodobnih dogodkih, vendar samo v meri, ki opravičuje namen obveščanja o teh izbranih izvlečkih; ali

II) prenašajo po oddanih signalih v obliki citatov krajše izvlečke iz programa s pogojem, da so ti citati prilagojeni korektni uporabi in opravičujejo namen informiranja; ali pa

III) prenašajo po oddanih signalih program, s pogojem, da se opravi distribucija izključno za prosvetljevanje oziroma izobraževanje odraslih ali za znanstveno raziskovanje in da gre za območje države pogodbenice, ki se v skladu s prakso, katero je določila generalna skupščina Organizacije združenih narodov, tretira kot država v razvoju.

5. člen

Nobena država pogodbenica ni dolžna uporabiti te konvencije za signale, oddane pred uveljavitvijo omenjene konvencije v zadevni državi.

6. člen

Te konvencije nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi ona omejevala ali oteževala varstvo, ki se daje avtorjem ali radiodifuznim organizacijam po domači zakonodaji ali mednarodnih konvencijah.

7. člen

Te konvencije nikakor ni mogoče razlagati tako, da bi ona omejevala kompetenco katerekoli države pogodbenice pri uporabi domače zakonodaje za preprečevanje vsake zlorabe monopola.

8. člen

1. Ne glede na 2. in 3. točko tega člena ni dopusten nikakršen pridržek k tej konvenciji.

2. Vsaka država pogodbenica, katere domača zakonodaja, ki je v veljavi na dan 21. maja 1974, to predvideva, lahko s pismenim sporočilom, deponiranim pri generalnem tajniku Organizacije združenih narodov, izjavi, da se bo za njeno uporabo pogoj, ki ga določa 1. točka 2. člena ("v primeru, da je začetna organizacija iz kakšne druge države pogodbenice") štel za nadomeščenega s temle pogojem: "v primeru, kadar so signali oddani z območja kakšne druge države pogodbenice".

3. a) Vsaka država pogodbenica, ki na dan 21. maja 1974 omeji ali odpravi varstvo distribucije naročnikom signalov za prenos programa po žici, kablih ali drugih podobnih komunkacijskih zvezah, lahko s pismenim sporočilom, deponiranim pri generalnem tajniku Organizacije združenih narodov, izjavi, da ne bo uporabljala te konvencije za tako distribucijo v meri, v kateri domača zakonodaja varstvo omejuje ali ga odpravlja.

b) Vsaka država pogodbenica, ki je deponirala sporočilo v skladu s podtočko a), mora v šestih mesecih pred uveljavitvijo pismeno obvestiti generalnega tajnika Organizacije združenih narodov o vseh spremembah v domači zakonodaji, na podlagi katerih bodo vsi pridržki iz predhodne podtočke postali neuporabni ali po svojem obsegu omejeni.

9. člen

1. Ta konvencija se deponira pri generalnem tajniku Organizacije združenih narodov in ostane odprta za podpis do 31. marca 1975 vsem državam, ki so članice Organizacije združenih narodov, ene izmed specializiranih institucij. Organizacije združenih narodov, Mednarodne agencije za atomsko energijo ali so soudeleženke statuta Mednarodnega sodišča pravde.

2. Ta konvencija je zavezana ratifikaciji ali sprejetju po državi podpisnici. K tej konvenciji lahko pristopi vsaka država, navedena v 1. točki.

3. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu morajo biti deponirane pri generalnem tajniku Organizacije združenih narodov.

4. šteje se, da mora biti država od takrat, ko je zavezana s to konvencijo, v stanju, da v skladu s svojo domačo zakonodajo uresniči določbe te konvencije.

10. člen

1. Ta konvencija začne veljati po 3 mesecih od deponiranja pete listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu.

2. Za vsako državo, ki ratificira ali sprejme to konvencijo, ali ji pristopi po izročitvi pete listine o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu, začne konvencija veljati po 3 mesecih od deponiranja omenjene listine.

11. člen

1. Vsaka država pogodbenica lahko to konvencijo odpove s pismeno notifikacijo generalnemu tajniku Organizacije združenih narodov.

2. Odpoved začne veljati po 12 mesecih od prejema notifikacije, navedene v 1. točki.

12. člen

1. Ta konvencija je podpisana samo v po enem izvodu v angleškem, španskem, francoskem in ruskem jeziku. Vsa štiri besedila so enako verodostojna.

2. Po konzultaciji z zainteresiranimi vladami, določita generalni direktor Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo in generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino uradna besedila v arabskem, nizozemskem, nemškem, italijanskem in portugalskem jeziku.

3. Generalni tajnik Organizacije združenih narodov obvesti vse države, navedene v 1. točki 9. člena, kakor tudi generalnega direktorja Organizacije združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo, generalnega direktorja Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, generalnega direktorja Mednarodnega urada dela in generalnega tajnika Mednarodne unije za telekomunikacije:

I) o podpisu te konvencije,

II) o deponiranju listin o ratifikaciji, sprejetju ali pristopu,

III) o datumu uveljavitve te konvencije po 1. točki 10. člena,

IV) o deponiranju vseh sporočil, navedenih v 2. točki 2. člena ali v 2. in 3 točki 8. člena, kakor tudi v njihovih spremljajočih besedilih,

V) o sprejemu sporočila o odpovedi.

4. Generalni tajnik Organizacije združenih narodov pošlje po dve potrjeni kopiji te konvencije vsem državam, navedenim v 1. točki 9. člena.

Da bi to potrdili, so spodaj podpisani, za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Bruslju enaindvajsetega maja 1974.