Odločba o zavrnitvi dovoljenja Združenju ZAPIS je pravnomočna

Urad RS za intelektualno lastnino je dne 9. 12. 2013 z odločbo zavrnil vlogo Združenja ZAPIS za izdajo stalnega in podredno začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje varovanih del, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. 

Urad je izdajo dovoljenja zavrnil iz vseh razlogov, določenih v 149. členu ZASP: ker statut Združenja ZAPIS ni v skladu z ZASP, ker materialna podlaga kolektivne organizacije ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja avtorskih pravic, in ker so za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice že izdana dovoljenja že obstoječim kolektivnim organizacijam, Združenje ZAPIS pa ni izkazalo, da bi lahko zagotovilo učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje avtorskih pravic ter da bi na podlagi pogodb z avtorji upravljala obsežnejši repertoar. 

Združenje ZAPIS je zoper odločbo urada vložilo tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče RS je dne 23. 9. 2014 izdalo sodbo (opr. št. I U 54/2014-26), s katero je zavrnilo tožbo Združenja ZAPIS. 

Odločba urada št. 31227-2/2012-59 z dne 9. 12. 2013 je tako pravnomočna. 

Sodišče je s sodbo potrdilo že uveljavljeno upravno-sodno stališče, da mora za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila iz 37. člena ZASP pravna oseba, ki zahteva izdajo dovoljenja, izkazati, da so jo za zastopanje pooblastili vsi raznovrstni upravičenci do nadomestila iz 37. člena ZASP (to so v skladu s 154. členom ZASP vsi raznovrstni avtorji, izvajalci, proizvajalci fonogramov in filmski producenti). 

Za podelitev dovoljenja ne zadošča zgolj odprtost statuta kolektivne organizacije za vse raznovrstne upravičence do nadomestila iz 37. člena ZASP. Dovoljenje za kolektivno upravljanje navedenega nadomestila je mogoče podeliti le, če vložnik zahteve izkaže, da so jo za zastopanje pooblastili vsi raznovrstni upravičenci do nadomestila (da razpolaga s pooblastili upravičencev, ki zastopajo vse kategorije raznovrstnih upravičencev: avtorjev, izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in filmskih producentov). Število pooblastiteljev kolektivne organizacije se namreč upošteva pri presoji, ali materialna podlaga kolektivne organizacije zagotavlja napovedano učinkovitost (drugi odstavek 149. člena ZASP) in pri presoji, ali bi kolektivna organizacija zagotovila učinkovitejše in gospodarnejše upravljanje avtorskih pravic, kakor že obstoječa kolektivna organizacija. 

Tudi po presoji sodišča bi moral vložnik trditve o zagotovljenem načinu in sredstvih za izvajanje dejavnosti kolektivne organizacije ne le zatrjevati ampak tudi izkazati, torej predložiti pogodbe o opravljanju administrativno-tehničnih poslov, na katere se je skliceval. 

Sodišče je potrdilo odločitev urada tudi glede zavrnitve izdaje začasnega dovoljenja. Tudi za podelitev začasnega dovoljenja mora vložnik izkazati, da bo zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja, pri čemer je treba izhajati iz narave pravice do tega nadomestila za privatno in drugo lastno reproduciranje.

Sodišče je presodilo, da urad z neizdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje pravice do nadomestila iz 37. člena ZASP in razlago, kako je treba kolektivno upravljati s to pravico ni kršil Ustave Republike Slovenije (60., 120., 153. člena Ustave RS).