Aktualno
Predlogi in spremembe ZASP - predlog ZSVGS
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
21.08.2013
ZSVGS je pripravila predloge za spremembe ZASP.
PRIPOMBE IN PREDLOGI NOVEGA ZASP
predlog ZSVGS
ZASP mora v vsakem primeru zaščititi vse imetnike pravic in jih v nobenem primeru omejiti oziroma jih omejiti pogojno. ZASP je edini zakon v katerem so navedene pravice avtorjev in je v korist njim povzet iz Rimske konvencije iz leta 1961.
-
Mononopol; Monopolna ureditev kolektivk je glede na majhnost države zagotovo bolj primerna kot oligopolna. Mnogo večje države od Slovenije so že želele uvesti oligopol vendar se le-ta ni nikdar obnesel. Anglija, Francija, Nemčija.. Oligopol bi ustvaril še posebno zmedo med uporabniki, saj bi morali pridobiti dovoljenja za uporabo varovanih del od vseh kolektivk, to pa bi povzročilo dodatne stroške in povečalo število računov. Naše mnenje je, da se Slovenija do danes ni zadostno izkazala za nadzor niti nad petimi kolektivkami. Zato smo prepričani, da za morebitno ukinitev monopola v tem trenutku ni pravi čas.
- Nadzor; Nadzor nad kolektivkami je nezadosten. UIL ima premalo pooblastil in pristojnosti za večji nadzor nad kolektivkami. UIL nujno potrebuje najmanj enega strokovno usposobljenega delavca iz področja avtorske in sorodnih pravic, ki bo v času službe na prvem mestu izključno opravljal delo nadzornika delovanja kolektivk.
- Sodna praksa; Slovenija je imela v preteklosti zelo malo sodne prakse na področju avtorske in sorodnih pravic, ki pa jo z vstrajnimi sodnimi procesi uspešno pridobiva. ZASP naj se v strateško pomembnih členih oblikuje na podlagi sodnih praks in naj bo napisan nedvoumno. V kolikor bomo v kolektivke uvedli enakopravno soodločanje in pravico do vodenja je potrebno v zakon jasno napisati, da se v kolektivki ne sme omogočiti priviligiranega položaja nikomur, tudi na podlagi sklepa skupščine. Tako je v odločbo zoper ene od kolektivk napisal tudi UVK. To bo edino zagotovilo, da bodo na krajši ali daljši rok popustili privatni interesi po izčrpavanju kolektivke.
- Enakopravost; Iz ZASP naj se zbriše termin 'redni' člani. V ZASP naj se napiše, da se znotraj kolektivke ne dovoli oblikovanja, ki bi kakorkoli posegalo v drugačne pravice od ostalih članov ali drugih imetnikov pravic, ki jih zastopa ta organizacija. Nedvoumno naj se napiše, da ima imetnik pravic z najmanj enot upravičenj povsem enako pravic kot imetnik pravic z največ teh enot. Edina razlika med pravicami je lahko le v številu uporabe avtorjevih del, ki jo ugotovi percepcija in na podlagi tega števila sorazmerno razdeli delitev med avtorje.
- Nadzor članov kolektivke; ZASP 160.člen nad delovanjem kolektivke mora biti omogočen brez večjih posebnosti in brez pridobivanja večjega števila članov, ki bi vložili zahtevo po izrednem pregledu kolektivke, v kolikor v zahtevanem obsegu pregleda takšen pregled v tekočem letu še ni bil opravljen. Smiselno je takšen pregled omogočiti že skupini 25 članov. Desetina članov v veliki kolektivki predstavlja 500 članov, iz zapisnikov sej pa vemo, da na skupščino v povprečju ne pride več kot 50 članov. Polovica števila članov, ki prihaja na skupščine je dovolj za vložitev vloge za izredni pregled.
- Predaja poslov; Kolektivka ima v skladu z veljavnim ZASP 146.členom možnost predati strokovno administrativne posle drugi kolektivki ali gospodarski družbi. V praksi se ta člen vedno bolj uporablja, nastaja pa zakonska luknja, ker veljavni ZASP ne predvideva nadzora delovanja gospodarskih družb, katerim je bilo zaupano opravljanje te dejavnosti. Zaradi tega predlagamo, da se v ZASP uvede ustrezna varovalka, ki bo preprečevala privatizacijo strokovnih služb in hkrati omogočila prijavo večjega števila ponudnikov. Na nivoju ustreznega državnega nadzornega organa se uvede posebni nadzor nad tem organizacijami.
- Nominalni znesek stroškov; Zaradi zmanjševanja stroškov in s tem lahko tudi posledično primerno zmanjševanja tarif se uvede nominalni fiksni znesek, ki ga lahko kolektivka porabi za percepcijo in reparticijo. Višina fiksnega zneska se določi po prispeli najbolj ugodni ponudbi, ki se določi na javnem razpisu. Ostali stroški ne smejo presegati 80% deleža avtorskih izplačil v primerjavi s prihodki kolektivke. Po javni informaciji ene od kolektivk, ki je objavljena tudi na spletu, je strošek percepcije in reparticije za leto 2012 znašal cca 300.000,00€. Omenjena kolektivka bi lahko po naših informacijah tehnično opravljala percepcijo in delitev za vsa upravičenja, ki izhajajo iz naslova glasbenega, izvajalskega, fonogramskega in avdiovizualnega, vključno z obračunom za privatno in drugo lastno reproduciranje. Celotni strošek bi znašal cca 600.000,00€, kar predstavlja cca 850.000,00€ manjši strošek od ene izmed ostalih kolektivk, ki za obdelavo popolnoma enakih podatkov (v delu percepcije) porabi skoraj 1.44Mio€. Sicer specifikacije tega stroška nam avtorjem ni znana zato lahko operiramo le s to številko kot stroškom.
- Promo skladi; pozdravljamo uvedbo promocijskih skladov, pri tem pa predlagamo, da ZASP natančno določi pravila za delitev teh sredstev in zahteva transparentnost ter povsem enakoporavno možnost o soodločanju porabe.
- Dodatni nadzor kolektivk; V vlogi za izdajo dovoljenja 148.členu predlagamo dopolnitev, da mora kolektivka nadzornemu organu na začetku in vsakič ob sprejemu novega predložiti vsak novi ali dopolnjen pravilnik in zapisnike vseh sej najkasneje 30 dni po potrditvi.
- Prenehanje dovoljenja; Praksa je pokazala problem, kadar kolektivki preneha stalno ali začasno dovoljenje. ZASP mora v novem predlogu NUJNO odpraviti to anomalijo. Nobena kolektivka zaradi tega že 3 leta ne pobira nadomestila za privatno in drugo lastno produciranje, upravičenci pa vsako leto zaradi tega izgubimo 1 Mio€. ZASP mora omogočiti in določiti sistem zagotavljanja pravic neglede na odločbo nadzornega organa. Čas v katerem bo organ odločal ne more in ne sme biti na škodo avtorjev, kot se to dogaja zdaj. Zaradi tega predlagamo, da se v ZASP uvedejo prehodna obdobja, ki bodo zagotavljala nemoteno in neprekinjeno delo administracije kolektivk, ki bi jo začasno lahko prevzela druga kolektivka. Ta predlog lahko velja tudi v primeru, ko bi zaradi sankcij kolektivka izgubila dovoljenje. Kontinuiteta obveznosti uporabnikov mora ostati neprekinjena. Podoben problem imamo tudi s kablaši.
- Uvedba prisilne uprave; Na sestankih z ostalimi sindikati smo bili enotnega mnenja, da bi se stalno dovoljenje moralo nekako podaljševati. ZSVGS zaradi tega predlaga upoštevanja zgornjega predloga. S tem bi uvedli novo zakonsko prakso in človeško zavest, da kontinuiteta obveznosti od uporabnikov ostaja neprekinjena, vodstvo kolektivke – ne kolektivka - pa bi moralo vsakih nekaj let npr 4 leta podaljševati licenco opravljanja funkcije, ki bi jo avtomatično dobilo v kolikor v tem obdobju ne bi bilo ugotovljenih večjih kršitev. V nasprotnem primeru pa na stroške kolektivke predlagamo uvedbo začasne prisilne uprave do izvedbe novih volitev vodstva. V tem času nadzorni organ opravi temeljit pregled in revizijo. Podobno ima urejeno Avstrija.
- Predlog v 10 in 11 členu po našem mnenju predstavlja noviteto z avtomatizmom menjave vodilnega kadra v kolikor se mu v času vodenja dokažejo nepravilnosti pri vodenju oziroma poskusi neupravičenega izčrpavanja kolektivke.
Predsednik ZSVGS
Dušan Zore
CELOTNI PREDLOG JE V PDF
PREDLOG ZASP - ZSVGS +386 40 29 20 00
info@zsvgs.net
E-novice
S prijavo na e-novice se strinjate, da ZSVGS v skladu s svojo politiko zasebnosti do vašega preklica hrani in obdeluje vaše osebne podatke za namen pošiljanja e-novic.