ZMED in AMANDMA

07.09.2020

Pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (EVA 2019-3340-0008;
v nadaljevanju: predlog)

Zadeva: Pripombe na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (EVA 2019-3340-0008; v nadaljevanju: predlog)

 

 

Organizacije GLOSA SINDIKAT SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA IN BALET; SIPA, ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO INTERESOV GLASBENIH ZALOŽNIKOV-GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE; ZAVOD ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZVAJALCEV IN PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV SLOVENIJE, K.O.; ZDRUŽENJE FONOGRAMSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE in ZVEZA SINDIKATOV VSEH GLASBENIKOV SLOVENIJE ob pregledu navedenega predloga ugotavljamo, da ta ne rešuje temeljnih težav, s katerimi se navedene organizacije srečujemo, še več: predlog skuša celo legalizirati kršitve, ki so evidentne pri nekaterih izdajateljih radijskih in televizijskih programov in bodo omogočile prevzem celotnega javnega medijskega prostora (medijski monopol) s strani nekaterih posameznikov. Zato v nadaljevanju opozarjamo na kritične točke, na katere je ob spremembah zakona nujno potrebno biti pozoren.

 

 

1. Slovenska glasba

            a) Novi predlog oz. definicijo slovenske glasbe načeloma podpiramo

            b) Delež slovenske glasbe

 - Predlog predvideva zagotavljanje deleža slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih po številu uporabljenih del in ne več po času. Po našem mnenju gre za izigravanje sistema. Namen določitve deležev je v zagotovitvi slovenskega kulturnega izraza in dostopa slovenske kulturne ustvarjalnosti do poslušalcev preko javnih frekvenc. Večina držav tega ne potrebuje, v Sloveniji pa je slovenska kultura s strani izdajateljev zlasti komercialnih radijskih programov za namen osebnih interesov omejevana.

 

- V obrazložitvi predloga ZMed je glavni argument štetja deleža slovenske glasbe po številu uporabljenih del lažje zagotavljanje deležev slovenske glasbe. Izdajatelji skušajo izigrati sistem s predvajanjem kratkih odsekov, ki v skupnem ne zagotavljajo niti 5 % celotnega oddajanega časa. Izdajatelji so dolžni natančno posredovati sporede predvajane glasbe (tuje in slovenske) kolektivnim organizacijam po Zakonu o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, poročati pa morajo tudi na AKOS. Nobena težava torej ni slediti slovenske glasbe po času, gre za očitno izkazan namen, da se določilo zakona o deležu slovenske glasbe izigra. Namen sprejema 86. člena in kasneje 86.a člena Zakona o medijih (ZMED) je bil povečanje deleža oddajnega časa, ki bo na voljo za glasbo slovenskega izvora (glej: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, 02.02.2005, EVA: 2005-3511-0009, str. 12) in ne deleža glede na število predvajanih skladb, kot to določa sedanji predlog sprememb. Predlog spregleda, da se delež predvajane slovenske glasbe lahko nanaša le na oddajni čas oz. na časovno komponento in nikakor ne na število predvajanih skladb v radijskih in televizijskih programih. Namen umestitve deleža slovenske glasbe v dnevni čas predvajanja je zagotavljanje večje dostopnosti slovenske glasbe. S tem ukrepom (s to spremembo) je ZMED v preteklosti želel omogočiti, da je medijski prostor odprt za predstavljanje slovenske glasbene ustvarjalnosti, oziroma da se na javnih frekvencah slovenskih radijskih postaj v vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda (tako tudi opomba k predlogu 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, Številka: 0070-18/2015, Ljubljana, dne 11. 11. 2015, EVA: 2013-3340-0029, s katerim se je uveljavil 86.a člen ZMED.) Opisani namen zakona kot zagotavljanje slišanja slovenske besede je mogoče zagotoviti zgolj z deležem, merjenim v času in ne v številu predvajanih skladb.

 

- Z opredelitvijo deleža slovenske glasbe kot števila predvajanih slovenskih skladb gre očitno za nasprotovanje osnovnemu namenu 86. in 86.a člena ZMED. Pri tem opozarjamo, da je navedeno določilo ZMED že sedaj nemalokrat kršeno. V sporedih predvajanih del, ki jih kolektivnim organizacijam posredujejo izdajatelji radijskih programov, se namreč s strani določenih radijskih programov že sedaj pojavljajo primeri, ko radijski programi v svojem programu uporabljajo slovensko glasbo v deležu manj kot 5% oddajanega časa radijskega programa, poročajo pa o številčno obsežnejši uporabi krajših glasbenih posnetkov (do 15 sekund), ki so prijavljeni kot slovenska glasba. V letu 2018 je bilo radijskih programov, ki kvote kršijo, 23 od 55 različnih programov.

 

- Nespoštovanje kvot uporabe slovenske glasbe, za slovenske avtorje in druge imetnike pravic pomeni socialno in ekonomsko ogroženost. Predlog z uvedbo štetja slovenske glasbe po številu odpira vrata zlorabam, ko se v dejanski časovni komponenti slovenska glasba ne bo predvajala oz. se bo njena uporaba še drastično znižala. Opažamo, da so nadomestila za slovenske glasbenike izvajalce zaradi nespoštovanja kvot in zmanjšanja predvajanj slovenske glasbe od leta 2014 pa do 2018 padla za kar 31 %, posledično se je delež nadomestil tujim imetnikom pravic sorazmerno povečal!

 

          c:) Izjema za tematske programe

 - Predlog zakona uvaja izjemo, kjer določbe o deležih slovenske glasbe ne veljajo za tematske radijske in televizijske programe, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki. Ti programi pa po izdanih dovoljenjih AKOS že predstavljajo večino vseh komercialnih programov. Pri vpogledu v register radijskih in TV programov, voden pri AKOS, lahko hitro ugotovimo, da je veliko izdajateljev radijskih programov večino svojih programov že spremenila v tematske programe. Primer: Radio 1 ima tako že sedaj, po novem, kar 17 "tematskih" programov, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki (Radio 1 2000, Radio 1 80ta, Radio 1 90ta, RADIO 1 DAB, Radio 1 Disco, Radio 1 HITMIX, Radio 1 Hrvaška glasba, Radio 1 Jazz, Radio 1 Ljubezenske, Radio 1 non stop novice, Radio 1 Parlament, Radio 1 prometni radio, Radio 1 Rock, Radio 1 Slovenske, Radio 1 TOP 100, Radio 1 top 40, Radio 1 Urban). Popolnoma enaka slika se ponovi pri večini ostalih izdajateljih komercialnih radijskih programov. Ne gre spregledati dejstva, da se večina radijskih in televizijskih programov razširja v digitalni radiodifuzni tehniki. Glede na določilo predlaganih sprememb zakona, bo tako večina komercialnih radijskih programov izvzeta iz dolžnosti spoštovanja deleža slovenske glasbe. Zakonsko določilo pa bo ostalo zgolj mrtva črka na papirju. Menimo, da ni razloga, da ne bi določilo o upoštevanju kvot veljalo tudi za t. i. tematske radie. Uredniki bodo morali pač »potrpeti« in tudi v pripravo sporedov tematskih radijev uvrstiti 20 % slovenske glasbe.

 

-Z definicijo slovenske glasbe, kot je opredeljena v predlogu sprememb zakona, se torej načeloma vsebinsko lahko strinjamo. Zaradi preteklih izkušenj, zlorab in prej omenjenih razlogov pa določilu, na način kot je sedaj zapisano, močno nasprotujemo.

 

-Spodaj prilagamo podatke, ki po našem mnenju kažejo žalostno podobo slovenske medijske krajine, ki nima do slovenskega jezika in slovenske glasbene ustvarjalnosti popolnoma nobenega spoštovanja, da o ohranjanju kulturne identitete sploh ne govorimo:

 

RADIO                                                      DELEŽ DOMAČIH PREDVAJANJ

 

 

• Radio Capodistria 1%

 

• Pomurski madžarski radio - Muravidéki magyar rádió 2%

 

• RADIO CAPRIS 3%

 

• RADIO ANTENA 3%

 

• RADIO CENTER SLOVENIJA 3%

 

• RADIO CITY 5%

 

• RADIO EKSPRES 5%

 

• Rock Celje 7%

 

• Rock Radio Slovenija 8%

 

• RADIO 1 107,9; ENA LJ 8%

 

• Radio BOB 9%

 

• ROCK MARIBOR 9%

 

• RADIO ANTENA CELJE; ANTENA C 11%

 

• RADIO HIT 11%

 

• Radio KAOS, konvergenčni audio sistemi 13%

 

• Radio NET FM 13%

 

• Radio 2 13%

 

• RADIO TRIGLAV 14%

 

• RADIO KRANJ - GORENJSKI MEGASRČEK 18%

 

• POP TV 19%

 

• RADIO SALOMON 20%

 

• RADIO MAXI 21%

 

• Radio Študent 23%

 

• RADIO ŠTAJERSKI VAL 24%

 

• MojRadio 25%

 

• Radio Krka 27%

 

• Alpski val 29%

 

• Radio Celje 29%

 

• Radio 94 30%

 

• Radio Robin 30%

 

• RADIO AKTUAL 32%

 

• RADIO UNIVOX 34%

 

• KOROŠKI RADIO 37%

 

• Radio Rogla 38%

 

• RADIO SLOVENIJA, drugi program - PROGRAM VAL 202 /VAL 202/ 38%

 

• Radio Aktual Kum 39%

 

• RADIO KOPER /RADIO KP/ 42%

 

• Radio Slovenia International/Radio SI 42%

 

• Radio Maribor 45%

 

• RADIO VELENJE 45%

 

• RADIO BREŽICE (INTERNETNI RADIO) 48%

 

• program Radia Slovenija - Prvi 51%

 

• RADIO BREZJE 52%

 

• Radio Gorenc 52%

 

• RADIO MURSKI VAL 54%

 

• Radio Ptuj 55%

 

• KANAL A 57%

 

• RADIO SORA 61%

 

• Radio Zeleni val 65%

 

• Radio Ognjišče 70%
rn
• Radio Prlek 72%

 

• Radio Pohorje 72%

 

• Radio Slovenske gorice 84%

 

• Radio Sraka 86%

 

• Radio Veseljak 100%

 

 

 d:) Obveščeni smo o začetku delovanja prvih t. i. avdiovizualnih radijih (radiovizija), ki v praksi ne pomenijo nič drugega, kot klasični radijski program, ki bo opremljen z gibljivo sliko (npr. videospoti in video prenos iz studia). Nujno je zagotoviti, da bodo tudi za tovrstne programe veljale določbe o kvotah uporabe slovenske glasbe. Obstaja upravičen pomislek, da bi lahko tako imenovana radiovizija obšla zakon. Potrebno je zagotoviti, da se nujna kvota slovenske glasbe in lastnih vsebin na TV -sistem radiovizija - ne bo prištevala h kvotam, ki bi jih vzporedno oddajal radijski program. V tem primeru bi lahko medij v dveh različnih oddajnih frekvencah ter enakem oddajnem času prepolovil zakonsko dolžnost o nujnem deležu slovenske glasbe in lastnih vsebin. To je po našem mnenju in glede na realizacijo deleža domačih predvajanj lahko tudi njihov skriti cilj. Prav tako je potrebno zagotoviti, da bodo pred začetkom oddajanja tovrstnih programov izdajatelji uredili razmerja z imetniki pravic za uporabo varovanih del.

 e:) ZMed je seme, zemlja, voda in sonce obstoja slovenske besede in kulture. Zato bi morali biti v tem zakoni vsi predlogi temu bistvu tudi podrejeni.

 

 

  

 

2. Privatiziranje frekvenc kot javnega dobra in omogočanje medijskega monopola:

 

  

• Ne sme se pozabiti, da je frekvenca v prvi vrsti javno dobro v interesu javnosti in ne orodje zasebnih za ustvarjanje dobičkov posameznikov, za kar mora država poskrbeti pri oblikovanju pogojev za pridobitev frekvenc in kasneje nadzora nad uporabo podeljenih frekvenc.

 

• Ustvarjanje medijskega monopola - večji izdajatelji so si začeli prilaščati manjše izdajatelje radijskih programov. Tako imamo več kot cca 70 od cca 90 analognih frekvenc v rokah treh večjih pravnih oseb (INFONET MEDIA d.d., SALOMON d.o.o. Ljubljana, KOLMAR d.o.o.) in njihovih povezanih družb (v ponazoritev navedenega prilagamo sheme povezanih družb iz javno dostopnih virov – Bisnode/Gvin).

 

• Že več let opažamo, da so frekvence v prostem prometu med izdajatelji, se prodajajo, dajejo v najem ali pa brez preverjanja pogojev prehajajo v last novih pravnih oseb po univerzalnem pravnem nasledstvu družb. Mreženje radijskih programov ima tako v dejanskem za posledico združevanje programov (frekvenc) pri enem izdajatelju oz. z izdajateljem povezanih pravnih oseba, s čimer prihaja do kršenja načel zagotavljanja pluralnosti in raznovrstnosti medijev.

 

• ZMed, kot tudi predlog sprememb ZMed, po podelitvi frekvence ne predvideva možnosti sankcij za kasnejše neizpolnjevanje osnovnih pogojev, ki so zahtevani za pridobitev frekvence (en od pogojev za vpis v razvid medijev je ureditev razmerja s kolektivnimi organizacijami (KO) s čimer se zahteva licenciranje uporabe avtorsko varovanih del, ki so ključni del programskih vsebin RTV programov, po vpisu v razvid medijev in pridobitvi frekvence pa ni sankcije, če izdajatelj RTV programov obveznosti do avtorjev oz. imetnikov pravic preko KO nima urejenih).

 

• Najnovejši posel med večjimi izdajatelji je združevanje večjega deleža vsega slovenskega tiska, radijskih ter televizijskih programov pod eno pravno osebo - predlog ZMed je očitno spisan za namen izvajanja tega posla, saj izrecno določa možnost združevanja teh dejavnosti.

 

• Nevarnost medijskega monopola: z medijskim monopolom posledično pride do velike nevarnosti za slabitev demokracije.

 

• Radijske mreže so že povsem uničile obveščanje o lokalnih dogodkih, kar je bil nekoč namen lokalnih medijev. Iz zanesljivih in preverjenih virov se novice sproti berejo iz STA (brez vsakršnih drugih novinarskih angažmajev), v prvi vrsti se uporablja glasba hišnih producentov, kar posledično lahko v skladu z ZASP omogoči večji del vračanje denarja od nadomestil za uporabo, trženje pa predstavlja osnovo za čisti dobiček. Pred npr. 20 leti Slovenija ni poznala komercialnih radijskih mrež, avtorji pa so takrat živeli veliki lažje in bolje. Torej, ta sistem je postopno zrasel in danes živi na račun slovenskih ustvarjalcev, avtorjev in oškodovanih imetnikov pravic.

 

 

 

 

Možne rešitve:

 

 

• Zakon mora mreženje v celo odpraviti in onemogočiti privatiziranja frekvenc, ki na ta način iz ene točke in z enim urednikom ustvarjajo poceni programe in niso naravnane informiranju lokalnim skupnostim oz. lokalnim interesom.

 

• Zakon mora zagotoviti uporabo podeljenih frekvenc v javnem interesu, saj so le te javno dobro.

 

• Zakon mora prepovedati prosto zasebno nekontrolirano trgovanje s frekvencami.

 

• Zakon mora predvideti postopek preverbe izpolnjevanja pogojev, ki so predpisani za pridobitev frekvence in predvideti sankcije z odvzemom frekvence v primerih, ko izdajatelj pogojev ne izpolnjuje več (eden od pogojev je zakonito delovanje z ureditvijo razmerja z avtorji).

 

• Predlagamo, da se radiodifuzni medij, ki s prihodki ne more pokrivati svojih stroškov (plače zaposlenih, elektrika, najemnina, KO…) izbriše iz registra. Npr.: radiodifuzni medij, ki izkazuje prihodke, ki so dve leti zapored nižji od stroškov poslovanja, se izbriše iz registra medijev. Vse več je namreč slamnatih medijev, ki obstajajo samo zato, da se preko njih »poganjajo« programi drugih izdajateljev.

 

• Prav tako je potrebno določiti, da je »prevzem izdajateljskih pravic« mogoče opraviti samo preko pripojitve prevzetega izdajatelja prevzemniku. Gre za bolj »tehničen« predlog, ki verjetno nosi več teže kot pa predhodni, čeprav ne rešuje istega problema.

 

 

V razmislek: obveznost dajatev organizatorja (do SAZAS, IPF) za en koncerta za cca 1000 ljudi dostikrat presega obveznost plačila izdajatelja radijskega programa, ki program oddaja cel mesec.

 

 

 

 

3. Skrivanje realnih prihodkov preko povezanih družb

 

  

• Posamezni izdajatelj radijskih in televizijskih programov opravljajo več dejavnosti znotraj ene pravne osebe. Prihodek iz radijske dejavnosti se tako skriva preko prihodkov iz drugih dejavnosti oziroma preko povezanih družb; prihodek iz oglasnega prostora se ustvarja preko drugih podjetij - tržnikov in ne preko izdajateljev radijskih programov.

 

• Izdajatelji nimajo objavljenih cenikov za oglasni prostor.

 

• Od realnega prihodka je odvisna višina nadomestil za plačilo avtorskih in sorodnih pravic in drugih obveznosti izdajateljev RA in TV programov. Interes izdajateljev je zato prikrivati realne prihodke iz radijske in/ali televizijske dejavnosti.

 

  

 

Možne rešitve:

 

 

• Zakon mora izdajateljem predpisati omejitev dejavnosti in ustvarjanje prihodka neposredno samo znotraj pravne osebe, ki je izdajatelj teh programov oziroma uzakoniti zavezo prikazovanja celotnega prihodka ustvarjenega s programom tudi preko tržnikov.

 

• Zakon mora izdajateljem predpisati javno objavo cenika za trženje oglasnega prostora.

 

• Zakon mora predpisati predvsem nezdružljivost medijske dejavnosti z drugimi dejavnostmi, saj se sedaj v praksi dogaja, da nekateri izdajatelji opravljajo nezdružljive dejavnosti z medijsko, kar onemogoča preverjanje realnih prihodkov iz medijske dejavnosti (primer izdajatelja radijskega programa, ki pod isto pravno osebo ustvarja prihodke z gostinsko dejavnostjo, z dejavnostjo krematorija za male živali ipd.).

 

• Predlagamo uvedbo predplačilo pravic kolektivnim organizacijam s strani medijev, ki uporabljajo zaščitene vsebine (poleg pogodbene ureditve razmerij s KO, da se zagotovi, da bo uporaba tudi dejansko plačana - finski model)

 

 

  

 

4. Nasprotujemo znižanju sankcij za kršitve po ZMed

 

 

Že sedaj izdajatelji na vse načine skušajo obiti zakonske obveznosti. Znižanje sankcij bo sankcijam odvzelo osnovni preventivni namen sankcioniranja. Kršiteljem se namreč splača trpeti postopke in plačevati minimalne kazni, ki nikakor ne odvračajo od nezakonitosti in škodljivega ravnanja.

 

Opustitev nadzora v preteklosti je privedla do popolnega razkroja na področju radijskih medijev, do nekontroliranega prevzemanja postaj, frekvenc, tihega monopoliziranja, kot posledico izčrpavanja s strani večjih izdajateljev (mrež), katerim manjši niso uspeli konkurirati. Tako smo dobili medijsko enoumje in ogromne mreže, ki kršijo pravila in delujejo prek povezanih družb. Pravna oseba, ki je izdajatelj programa in nosilec dovoljenja, bi morala biti odgovorna za svoje početje in bi morala to dejavnost opravljati kot edino dejavnost. Zagotoviti je potrebno transparentnost v primeru več lastnikov, razkritje dejanskih lastniških in upravljavskih struktur ...

 

 

 

Ljubljana, 5. september 2020

 

  

 

GLOSA SINDIKAT SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE OPERA IN BALET

 

SIPA, ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO INTERESOV GLASBENIH ZALOŽNIKOV-GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE

 

ZAVOD ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC IZVAJALCEV IN PROIZVAJALCEV FONOGRAMOV SLOVENIJE, K.O.

 

ZDRUŽENJE FONOGRAMSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE

 

ZVEZA SINDIKATOV VSEH GLASBENIKOV SLOVENIJE

 

 

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

Republika Slovenija

Ministrstvo za kulturo

Šubičeva ulica 4

1000 Ljubljana                                                                                                                    V Ljubljani, 26.8.2020

 

 

Zadeva:  Komentar k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih EVA 2019-3340-0008 predlagatelja Ministrstvo za kulturo z dne 9.7.2020         

 

Spoštovani,

 

Skladno z objavljenim pozivom z dne 9.7.2020 in obvestilom o podaljšanju roka za javno razpravo, ki je določen do 5.9.2020 vam pravočasno posredujemo pripombe k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih EVA 2019-3340-0008 predlagatelja Ministrstvo za kulturo z dne 9.7.2020 kot sledi v nadaljevanju:

 

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (EVA 2019-3340-0008) v 28. členu določa

 

»86. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»Delež slovenske glasbe

 

86. člen

 

(1) Delež slovenske glasbe mora obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega in televizijskega programa.

 

(2) V primeru radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija znaša delež iz prejšnjega odstavka 40 odstotkov, v primeru lokalnih, študentskih in nepridobitnih radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena iz 77., 78., 80.  in 81. člena tega zakona pa 25 odstotkov.  

 

(3) Med slovensko glasbo se vštevajo skladbe, ki so:

• izvajane v slovenskem jeziku; ali
• instrumentalne skladbe, ki so producirane ali izdane v Republiki Sloveniji.

 

(4) Vsaj polovica predvajanih skladb iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki štejejo za slovensko glasbo, mora biti predvajanih v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro.

 

(5) V primeru glasbenih oddaj, namenjenih predstavitvi in promociji slovenske glasbe, v katerih neodplačno gostujejo glasbeni ustvarjalci in so predvajane v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro, se za namen ugotavljanja deleža slovenske glasbe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena število v takšni oddaji predvajanih skladb, ki štejejo za slovensko glasbo, upošteva v dvakratniku.

 

(6) Določbe o deležih slovenske glasbe po tem zakonu ne veljajo za:

• radijske in televizijske programe, ki so v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja in programsko zasnovo namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti, romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, ali tuji javnosti;
• tematske radijske in televizijske programe, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki;
• program Radia Slovenija – program Ars.«.

 

 

 

Predlog amandmaja:

28. člen se spremeni, tako, da se:

-              1. odstavek 86. člena spremeni tako, da se glasi: »(1) Najmanj 20 odstotkov časa vse dnevno predvajane glasbe posameznega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba.«

-              črta 2. alineja 6. odstavka.

 

Obrazložitev:

 

Obveščamo vas, da pozdravljamo in podpiramo predlog uzakonitve obveznih deležev slovenske glasbe kot zaščito in promocijo slovenske glasbene ustvarjalnosti, zaščito slovenskega jezika in ohranjanje slovenske kulturne dediščine in nacionalne identitete. Nasprotujemo pa določilu 1. odstavka 86. člena in določilu pod 2. alinejo 6. odstavka 86. člena, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. 

 

Smatramo, da bi se z uzakonitvijo določitve deleža slovenske glasbe s štetjem skladb legaliziralo doslej nelegalno početje izdajateljev programov, določilo zakona o deležu slovenske glasbe pa ne bi doseglo namena, zaradi katerega se sprejema. Nasprotujemo torej ureditvi na način, da se predpisan delež slovenske glasbe po novem glasi na število vseh predvajanih skladb in ne po času. Po našem mnenju gre za podporo izigravanju sistema, ki se je izkazalo že v preteklem nekajletnem obdobju. Opozarjamo, da je določilo ZMED, ki je v preteklosti določalo delež slovenske glasbe, bilo nemalokrat kršeno. V sporedih predvajanih del, ki jih kolektivnim organizacijam posredujejo izdajatelji radijskih programov, se namreč s strani določenih radijskih programov že sedaj pojavljajo primeri, ko radijski programi v svojem programu uporabljajo slovensko glasbo v deležu manj kot 4% oddajanega časa predvajane glasbe, poročajo pa o številčno obsežnejši uporabi krajših glasbenih posnetkov (do 15 sekund), ki so prijavljeni kot slovenska glasba. V letu 2018 je bilo radijskih programov, ki kvote kršijo, 23 od 55 različnih programov. Namen sprejema 86. člena in kasneje 86.a člena Zakona o medijih (ZMED) je bil namreč povečanje deleža oddajnega časa, ki bo na voljo za glasbo slovenskega izvora (glej: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, 02.02.2005, EVA: 2005-3511-0009, str. 12) in ne deleža glede na število predvajanih skladb, kot to določa sedanji predlog sprememb. Delež predvajane slovenske glasbe se tako lahko nanaša le na oddajni čas oz. na časovno komponento in nikakor ne na število predvajanih skladb v radijskih in televizijskih programih. Namen umestitve deleža slovenske glasbe v dnevni čas predvajanja je zagotavljanje večje dostopnosti slovenske glasbe. S tem ukrepom (s to spremembo) je ZMED v preteklosti želel omogočiti, da je medijski prostor odprt za predstavljanje slovenske glasbene ustvarjalnosti, oziroma da se na javnih frekvencah slovenskih radijskih postaj v vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda (tako tudi opomba k predlogu 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, Številka: 0070-18/2015, Ljubljana, dne 11. 11. 2015, EVA: 2013-3340-0029, s katerim se je uveljavil 86.a člen ZMED.) Opisani namen novega predloga sprememb Zakona o medijih kot zagotavljanje slišanja slovenske besede je tako mogoče zagotoviti zgolj z deležem, merjenim v času in ne v številu predvajanih skladb.

Nespoštovanje kvot uporabe slovenske glasbe za slovenske avtorje in druge imetnike pravic pomeni socialno in ekonomsko ogroženost. Predlog z uvedbo štetja slovenske glasbe po številu odpira vrata zlorabam, ko se v dejanski časovni komponenti slovenska glasba ne bo predvajala oz. se bo njena uporaba še drastično znižala. Opažamo, da so nadomestila za slovenske glasbenike izvajalce zaradi nespoštovanja kvot in zmanjšanja predvajanj slovenske glasbe od leta 2014 pa do 2018 padla za kar 31 %, posledično se je delež nadomestil tujim imetnikom pravic sorazmerno povečal!

Lažje zagotavljanje deležev slovenske glasbe je v obrazložitvi k členu 28. predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih edini argument (razlog) za določitev deleža slovenske glasbe po številu uporabljenih skladb. Argument je neutemeljen. Izdajatelji radijskih in televizijskih programov so že sedaj dolžni natančno slediti, beležiti in posredovati natančne po času opredeljene sporede predvajane glasbe (tuje in slovenske). Izdajateljem navedeno nalaga Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, na podlagi katerega so dolžni sporede mesečno posredovati pristojnim kolektivnim organizacijam, ki kolektivno upravljajo avtorske pravice. Prav tako so izdajatelji programov dolžni sprede predvajanih vsebin posredovati na AKOS. Nobena težava torej ni slediti uporabe slovenske glasbe po času, zato argument, da je izdajateljem potrebno olajšati poročanje, ne zdrži.

 

Predlog zakona v 6. odstavku 28. člena uvaja izjemo, kjer določbe o deležih slovenske glasbe ne veljajo za tematske radijske in televizijske programe, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki. Ti programi pa po izdanih dovoljenjih AKOS že predstavljajo večino vseh komercialnih programov. Pri vpogledu v register radijskih in TV programov, voden pri AKOS, lahko hitro ugotovimo, da je veliko izdajateljev radijskih programov večino svojih programov že spremenila v tematske programe oz. jih je na novo vzpostavila (izpis iz registra AKOS je priloga tega dopisa). Primer: Radio 1 ima tako že sedaj, po novem, kar 17 "tematskih" programov, ki se razširjajo v digitalni radiodifuzni tehniki (Radio 1 2000, Radio 1 80ta, Radio 1 90ta, RADIO 1 DAB, Radio 1 Disco, Radio 1 HITMIX, Radio 1 Hrvaška glasba, Radio 1 Jazz, Radio 1 Ljubezenske, Radio 1 non stop novice, Radio 1 Parlament, Radio 1 prometni radio, Radio 1 Rock, Radio 1 Slovenske, Radio 1 TOP 100, Radio 1 top 40, Radio 1 Urban). Popolnoma enaka slika se ponovi pri večini ostalih izdajateljev komercialnih radijskih programov. Ne gre spregledati tudi dejstva, da se večina radijskih in televizijskih programov razširja v digitalni radiodifuzni tehniki. Glede na določilo predlaganih sprememb zakona, bo tako večina komercialnih radijskih in televizijskih programov izvzeta dolžnosti spoštovanja deleža slovenske glasbe. Zakonsko določilo pa bo ostalo zgolj mrtva črka na papirju. V skladu z navedenim menimo, da ni razloga, da ne bi določilo o upoštevanju kvot veljalo tudi za t. i. tematske radie. Menimo, da bi izdajatelji programov morali upoštevati določila o kvotah in tudi v pripravo sporedov tematskih radijev uvrstiti 20 % slovenske glasbe. Glede  na navedeno predlagamo, da se 2. alineja 6. odstavka 86. člena črta.

 

Besedilo 28. člena ob upoštevanju predlaganega amandmaja:

 

 

»86. člen se spremeni tako, da se glasi:

 

»Delež slovenske glasbe

 

86. člen

 

(1) Najmanj 20 odstotkov časa vse dnevno predvajane glasbe posameznega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba.

 

(2) V primeru radijskih in televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija znaša delež iz prejšnjega odstavka 40 odstotkov, v primeru lokalnih, študentskih in nepridobitnih radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena iz 77., 78., 80.  in 81. člena tega zakona pa 25 odstotkov.  

 

(3) Med slovensko glasbo se vštevajo skladbe, ki so:

• izvajane v slovenskem jeziku; ali
• instrumentalne skladbe, ki so producirane ali izdane v Republiki Sloveniji.

 

(4) Vsaj polovica predvajanih skladb iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki štejejo za slovensko glasbo, mora biti predvajanih v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro.

 

(5) V primeru glasbenih oddaj, namenjenih predstavitvi in promociji slovenske glasbe, v katerih neodplačno gostujejo glasbeni ustvarjalci in so predvajane v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro, se za namen ugotavljanja deleža slovenske glasbe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena število v takšni oddaji predvajanih skladb, ki štejejo za slovensko glasbo, upošteva v dvakratniku.

 

(6) Določbe o deležih slovenske glasbe po tem zakonu ne veljajo za:

• radijske in televizijske programe, ki so v skladu s temeljnim pravnim aktom izdajatelja in programsko zasnovo namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti, romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, ali tuji javnosti;
• program Radia Slovenija – program Ars.«.

 

S spoštovanjem,