Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v javni razpravi do 30. septembra

Zainteresirana javnost lahko pisne pripombe in predloge gledeosnutka ZKUASP posreduje na elektronski naslov ministrstvagp.mgrt(at)gov.si do 30. 9. 2015.

Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v javni razpravi do 30. septembra

S tem osnutkom predloga želi MGRT zagotoviti transparentnost poslovanja kolektivnih organizacij, njihovo boljše upravljanje in  delovanje ter učinkovitejšo zaščito  imetnikov pravic.
Z novim zakonom se bo urejalo kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, kar je bilo do zdaj vključeno v Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Načrtovana pa je tudi celostna prenova ZASP, o čemer se bo razprava z deležniki začela septembra.

Namen osnutka predloga ZKUASP
Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic ter delovanje kolektivnih organizacij. V slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu.

Poglavitne rešitve v osnutku predloga 
V osnutku predloga zakona je osrednje mesto dano imetniku pravic, kateremu se omogoča, da svobodno izbere kolektivno organizacijo, ne glede na njen sedež. Pravico postati član kolektivne organizacije bo imel vsak, ki bo pooblastil kolektivno organizacijo za upravljanje svoje avtorske pravice. Moral pa bo izpolnjevati v statutu določene pogoje članstva. Kolektivna organizacija bo lahko upravljala zgolj tiste avtorske pravice, za katere bo pridobila pisno pooblastilo imetnika pravic. 

V osnutku predloga zakona je določena upravljavska struktura kolektivne organizacije. Vsaka kolektivna organizacija bo imela skupščino, nadzorni odbor in poslovodstvo. Skupščina bo organ, prek katerega bodo člani (imetniki pravic) uresničevali svoja upravljavska upravičenja do kolektivne organizacije in lahko vplivali na sprejem njenih ključnih odločitev oziroma sklepov. V osnutku predloga se določa način sklica skupščine, med drugim se daje pravico manjšini članov do sklica skupščine. Določene so pristojnosti nadzornega odbora in poslovodstva ter odškodninska odgovornost ter razkritje nasprotja interesov za člane nadzornega odbora in poslovodstva.

Določa se način delitve avtorskih honorarjev v skladu z Direktivo 2014/26/EU.  Po predlogu bo le-te mogoče deliti v skladu z na skupščini sprejetimi pravili, najkasneje v roku devet mesecev od konca poslovnega leta. Zbrani avtorski honorarji se bodo lahko porabili zgolj za stroške upravljanja in za odbitke za namenske sklade. Zaradi odprave monopola med kolektivnimi organizacijami se z zakonom ne določa najvišjega dovoljenega odstotka stroškov upravljanja, temveč se to odločitev prepušča članom kolektivne organizacije, da ga določijo v statutu.

V skladu z Direktivo 2014/26/EU bodo morale kolektivne organizacije temeljito obveščati imetnike pravic ter kolektivne organizacije, s katerimi imajo sklenjen sporazum o zastopanju, o zbranih in izplačanih avtorskih honorarjih. Prav tako bo morala kolektivna organizacija vsebino ključnih dokumentov objaviti na svoji spletni strani.

V osnutku predloga zakona so določena pravila za sestavo, sprejem, revizijo in objavo letnih poročil kolektivnih organizacij.Letno poročilo bo morala sprejeti skupščina najkasneje v osmih mesecih po koncu poslovnega leta ter ga predložiti AJPES za javno objavo. Letno poročilo bo moralo vsebovati glavne računovodske izkaze, prilogo k računovodskim izkazom, poročilo o namenskih skladih, poročilo o izvedenih aktivnostih, poročilo o poslovanju z zunanjim izvajalcem, izjave o nasprotju interesov in poslovanje  s povezanimi osebami.

Manjšini članov, ki skupaj dosegajo 10 odstotkov vseh glasovalnih pravic, se v predlogu zakona daje pravica do zahteve posebne revizije za pregled posameznih poslov kolektivne organizacije.

Enako kot po veljavni zakonodaji je za najbolj množične primere uporabe avtorskih del še naprej določeno obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, torej upravljanje pravic le po kolektivni organizaciji. 
 
Osnutek predloga zakona na novo določa izjeme, kdaj lahko imetnik pravic individualno ali prek neodvisnega subjekta za upravljanje upravlja avtorsko pravico. Tako bo lahko imetnik pravic sam upravljal pravico javnega izvajanja svojega določenega neodrskega glasbenega in pisanega dela ter javnega prenašanja svoje žive izvedbe tega neodrskega glasbenega in pisanega dela. Pogoj za uveljavljanje teh pravic je, da je imetnik pravic hkrati izvajalec in imetnik vseh materialnih avtorskih pravic na tem delu. Imetnik pravic lahko sam upravlja tudi pravico javnega predvajanja določenega neodrskega glasbenega dela z določenim fonogramom, če je imetnik vseh materialnih avtorskih pravic za ta način uporabe.

Določa se vsebina skupnega sporazuma med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ter način določitve tarife za uporabo avtorskih del iz repertoarja kolektivne organizacije.

Določa se vloga in način delovanja Sveta za avtorsko pravo. Svet je strokovni organ, ki ima pri kolektivnem upravljanju avtorskih pravic pristojnost določanja tarife za uporabo avtorskih del, če se kolektivna organizacija in uporabniki ne morejo dogovoriti tarifi.

Osnutek predlog zakona v skladu z Direktivo 2014/26/EU določa izdajo večozemeljske licence za spletno uporabo glasbenih del.

Mnenje ZSVGS:

Ukinitev monopola ustvarja vprašanja kakovosti in učinkovitosti nadzora, povečuje birokracijo med številom imetnikom pravic in uporabniki, hkrati pa povečuje stroške obdelav podatkov in izterjave, kar posledično zmanjšuje maso za delitev AH.