ZIUZEOP

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. aprila 2020.

Št. 003-02-03/2020-2

Ljubljana, dne 10. aprila 2020

(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) za državljanke in državljane (v nadaljnjem besedilu: državljani) Republike Slovenije ter gospodarstvo spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

1. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev),

2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov) in

3. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nalezljivih boleznih).

(2) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev posledic epidemije na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov, javnih financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva okolja, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja, pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, oprostitev plačila storitev RTV signala in dodatnih pooblastil policije.

(3) Izraz »višja sila«, uporabljen v 1.1. podpoglavju 1. poglavja III. dela tega zakona, v tem zakonu pomeni epidemijo.

V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev se v 5. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.«.

V Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov se za 12. členom doda nov 12.a člen, ki se glasi:

(1) Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.

(2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:

– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19),

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če neplačane zapadle obveznosti na dan, ko posameznik vloži vlogo, niso poravnane.«.

V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »upravičencu« doda besedilo »iz 12. in 12.a člena tega zakona«.

V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 7. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.«.

V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo, v času njegove kužnosti.«.

V 39. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »minister, pristojen za zdravje,« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.«.

V 46. členu se v prvem odstavku za besedo »varstvo« črtata vejica in besedilo »zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija«.

Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja zdravstvena inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem delovnem področju, razen če zakon določa drugače.

Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in dolžnost:

– prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za določeno nalezljivo boleznijo;

– prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;

– omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;

– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.«.

V 49. členu se besedilo »sanitarni inšpektor« nadomesti z besedilom »zdravstvena inšpekcija«.

V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Policija v okviru svojih pravic in dolžnosti sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki so določeni v 37., 39., drugem odstavku 46.a, 47. in 48. členu tega zakona.«.

V 52. členu se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve« nadomesti z besedo »Policijo«.

V 53.b členu se:

– v prvem odstavku znesek »15 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »60.000 eurov«,

– v drugem odstavku znesek »3 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »10.000 eurov«,

– v tretjem odstavku znesek »5 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000 eurov«.

Za naslovom »VII. Kazenske določbe« se doda nov 53.g člen, ki se glasi:

Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je pristojna tista inšpekcija, za katero je določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.

V 54. členu se prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba«.

Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:

»12.a če se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz drugega odstavka 46.a člena tega zakona ali če se jih onemogoča;«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.«.

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.

V 55. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni sodelavec:«.

V 56. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:«.

V 57. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek z globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik otroka, ki je storil prekršek, če je to neposredna posledica opustitve starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.«.

Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:

Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.

(1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi, veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.

(1) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (v nadaljnjem besedilu: začasno čakanje na delo).

(2) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se ne glede na določbo šestega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) določa tudi višina nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, in se ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače tem delavcem.

(1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

(2) Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, upravičenec naknadno vrne celotno pomoč iz prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali

– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Delodajalec v skladu s prejšnjim členom lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.

(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje pogoje iz 22. člena tega zakona in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po teh predpisih, kot da bi delal.

(1) Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena tega zakona se s strani Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

(2) Delodajalec je za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republika Slovenija.

(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

– če je nad njim uveden postopek stečaja.

(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2019.

(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

(7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v osmih dneh s sklepom.

(8) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

(9) Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

(10) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

(11) Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela.

(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:

– osebno ime,

– EMŠO,

– zavarovalno podlago ter

– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.

(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.

(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.

(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost z razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.

(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:

– prejemanja sredstev in

– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 21. do 31. člena in drugega odstavka 33. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.

(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

(3) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.

(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:

– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi zavarovalni podlagi,

– verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost, in

– kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi.

(2) Za samozaposlenega iz prve alineje prejšnjega odstavka se šteje tudi družbenik, ki je poslovodna oseba v gospodarski družbi in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

(3) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena je upravičen do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če je opravljal dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona.

(4) Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.

(1) Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

(2) Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

(3) Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže Finančna uprava Republike Slovenije 10. junija 2020.

(4) Upravičenec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena prejme mesečni temeljni dohodek v višini 350 eurov za mesec marec 2020, 700 eurov za april 2020 in 700 eurov za maj 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.

(5) Upravičenec iz prejšnjega člena predloži izjavo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije v elektronski obliki do 31. maja 2020. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.

(6) Mesečni temeljni dohodek za mesece marec, april in maj 2020 iz tretjega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena izplača Finančna uprava Republike Slovenije.

Sredstva za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije. Do pomoči je upravičen tisti samozaposleni, ki mu bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ni dosegel več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

(1) Samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2, in kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na drugi podlagi, ter verski uslužbenec registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

(2) Do oprostitve plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:

– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi prvega odstavka 15. člena in prvega odstavka 16. člena ZPIZ-2 ali na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2,

– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti.

(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena za uveljavitev upravičenja po tem členu predložijo izjavo v skladu s 37. členom tega zakona. Za posamezni mesec iz prvega odstavka tega člena so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila. Za uveljavljanje oprostitve plačila prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka, se uporabi ista izjava.

(4) Oproščene prispevke za socialno varnost po prvem odstavku tega člena na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije v celoti zagotavlja Republika Slovenija.

(5) Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost po tem členu, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.

(6) Za mesece, za katere zavarovanec iz prvega odstavka tega člena uveljavlja oprostitev plačila prispevkov po tem členu, zavarovanec ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo v skladu s šestnajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2.

(7) Če se naknadno ugotovi, da izjava iz tretjega odstavka tega člena vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost po tem členu, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.

(1) Plačilo obveznosti Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega zakona se Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz proračuna Republike Slovenije izvrši deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.

(2) Finančna uprava Republike Slovenije za pripravo zahtevka iz prejšnjega odstavka Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije posreduje podatke iz obračunov davčnih odtegljajev in obračunov prispevkov za socialno varnost, potrebne za določitev višine obveznosti Republike Slovenije iz 28., 33. in 38. člena tega zakona.

(1) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) in Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) se za omilitev posledic epidemije kot vrednost nepremičnega premoženja upošteva posplošena tržna vrednost, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, kot je nepremičninam v registru nepremičnin določena na dan 26. marca 2020, in kot podatki o nepremičninah se upoštevajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. marca 2020.

(2) Vrednost nepremičnega premoženja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteva do vključno 30. junija 2021.

(3) V obdobju od 26. marca 2020 do 30. junija 2021 se v registru nepremičnin pri posamezni nepremičnini informativno izkazuje podatek o njeni posplošeni tržni vrednosti, določeni na dan 26. marca 2020.

(1) Podatki evidence vrednotenja se začnejo javno izkazovati na dan 1. januar 2021.

(2) Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 24. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 77/17, 33/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZMVN-1) se po uveljaviti Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 22/20) zbirno potrdilo pošlje lastnikom nepremičnin najkasneje v osmih dneh po dnevu začetka javnega izkazovanja podatkov v evidenci vrednotenja iz prejšnjega odstavka.

(3) Vloge za ugotavljanje posebnih okoliščin v skladu s IV. poglavjem ZMVN-1 lahko lastniki nepremičnin vložijo po začetku javnega izkazovanja v evidenci vrednotenja iz prvega odstavka tega člena.

Ne glede na določbo 34. in 36. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17) zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije v višini 85 % za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju.

(1) Vzgojno-izobraževalno delo in druge oblike organiziranega dela z učenci v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbenih šolah poteka v skladu s šolskim koledarjem v obliki izobraževanja na daljavo.

(2) Izobraževanje na daljavo in druge oblike organiziranega dela z učenci na daljavo štejejo v realizacijo ur pri izvedbi posameznega predmeta.

(1) Ne glede na določbe drugih predpisov, ki urejajo osnovnošolsko izobraževanje in osnovno glasbeno izobraževanje, lahko minister, pristojen za izobraževanje, zaradi zaključka šolskega leta 2019/2020, s sklepom drugače določi:

1. izvedbo šolskega koledarja,

2. zaključek pouka v tem šolskem letu,

3. načine ocenjevanja znanja ter pridobivanja in zaključevanja ocen,

4. odločanje o napredovanju učencev,

5. načine in roke za opravljanje izpitov in drugih obveznosti,

6. roke za izdajo ter razdelitev spričeval in drugih listin,

7. način in roke za opravljanje nacionalnega preverjanja znanja.

(2) Minister, pristojen za izobraževanje, lahko za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v šolskem letu 2019/2020 s sklepom določi tudi druge ukrepe, ki so nujni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov ter varovanje pravic in pravnih koristi udeležencev izobraževanja.

(1) Ne glede na določbe drugih predpisov se trajanje šolskega in študijskega leta ter zaključevanje izobraževanja in vsi roki za uveljavljanje pravic ter izvrševanje dolžnosti vseh subjektov na področju osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja s sklepom ministra lahko spremenijo oziroma določijo drugače.

(2) Ne glede na določbe drugih predpisov se za področje izvajanja osnovne šole za odrasle uporablja prejšnji odstavek.

(3) Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnih in višješolskih študijskih programov in drugih oblik vzgojno-izobraževalnega dela v skladu s programi ter letnimi delovnimi načrti šol na daljavo se dosega realizacijo ur in cilje, določene z vzgojno-izobraževalnimi ali študijskimi programi, vključno s preverjanjem in ocenjevanjem znanja.

(4) Ne glede na določbe drugih predpisov določi merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje in višje šole minister s sklepom.

(5) Ne glede na določbe drugih predpisov imajo pravico do podaljšanja statusa študenta za največ eno leto tudi študenti višjih strokovnih šol, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu 2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.

(1) Če zaradi epidemije dijakom, vajencem in študentom v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom in praktično izobraževanje pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.

(2) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem ni bilo omogočeno opravljanje obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, se jim te priznajo kot opravljene.

(1) V času epidemije se javni srednji in javni višji strokovni šoli, dijaškemu domu ter javni organizaciji za izobraževanje odraslih kot utemeljen strošek, ki se ga v obsegu, določenem s strani ministra, pristojnega za izobraževanje, zagotovi iz proračuna Republike Slovenije, priznajo sredstva za kritje stroškov dela v zvezi z izvajanjem drugih dejavnosti javnega zavoda na trgu v skladu z njenim ustanovitvenim aktom v okviru javne službe.

(2) V času epidemije se javnim zavodom, za katere se ne uporablja prejšnji odstavek, iz proračuna Republike Slovenije zagotovijo sredstva za kritje stroškov dela za izvajanje javno veljavnih izobraževalnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba, v obsegu, določenem s strani ministra, pristojnega za izobraževanje.

(3) V času epidemije se za tiste javne organizacije za izobraževanje odraslih, ki se jim v deležu zagotavljajo sredstva iz občinskega proračuna, zagotovijo sredstva za nadomestilo plač za čas čakanja na delo v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, pri čemer delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije ne sme preseči 20 % potrebnih sredstev.

Ne glede na določbe sedmega odstavka 32. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljnjem besedilu: ZViS) lahko visokošolski zavodi za študijsko leto 2019/2020 sprejmejo spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz pete, šeste, devete, desete in enajste alineje tretjega odstavka 35. člena ZViS, ki začnejo veljati že v tem študijskem letu za vse vpisane študente ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka 66. člena ZViS.

Ne glede na določbe 70. člena ZViS imajo pravico do podaljšanja statusa študenta v študijskem letu 2020/2021 tudi študenti, ki zaradi nastanka izjemnih okoliščin v letu 2020, ki neposredno vplivajo na izvajanje študijske dejavnosti v študijskem letu 2019/2020, niso mogli redno in v roku opraviti svojih študijskih obveznosti.

Ne glede na določbo sedmega odstavka 7. člena Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 – popr. in 109/12) se v času epidemije dokumenti v postopku vrednotenja izobraževanja, vključno z izdanim mnenjem, lahko vročajo prosilcu po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto prosilca mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.

(1) Ne glede na sklepe oziroma odločbe o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov, izdane na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19; v nadaljnjem besedilu: ZRRD) se zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki se iztečejo 31. decembra 2020, podaljša za eno leto, pri čemer ostane letni obseg financiranja nespremenjen.

(2) Pri infrastrukturnih programih se nespremenjeni letni obseg financiranja nanaša na ekvivalente polne zaposlitve (FTE). Obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije za infrastrukturne programe se na letni ravni določi v skladu z veljavnimi predpisi.

Ne glede na sklepe o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme, izdane na podlagi ZRRD, ki določajo, da se rok za nakup izteče 31. decembra 2020, se rok za nakup te raziskovalne opreme zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša do 31. decembra 2021.

Ne glede na sklepe o izbiri bilateralnih projektov po Javnem razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike in Javnem razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, izdane na podlagi ZRRD, ki se iztečejo do 31. decembra 2020, se njihovo trajanje zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije podaljša za eno leto, pri čemer ostane obseg financiranja nespremenjen.

Zaradi izvajanja ukrepov za obvladovanje epidemije in posledic, ki jih bodo ti ukrepi imeli na izvajanje dopolnilnih ukrepov, na podlagi 36.a člena Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18 in 62/19), pri katerih je postopek za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni, se v primeru, da se mora za uspešno realizacijo ukrepov aktivnosti v zvezi z njimi podaljšati, omogoči sprememba dinamike za ustrezna proračunska leta.

V času epidemije in po izteku epidemije se javnim raziskovalnim zavodom zagotavlja financiranje izvajanja nalog javne službe ter strokovnih, razvojno tehničnih in drugih nalog na področjih pristojnih ministrstev, ki jih javni raziskovalni zavodi že izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo posamezne naloge, ter pogodbami, sklenjenimi med javnimi raziskovalnimi zavodi in posameznimi pristojnimi ministrstvi.

(1) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

(2) Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.

(3) Višina nadomestila OZZ znaša:

– za delavca – v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v skladu s 137. členom ZDR-1;

– za drugega zavarovanca iz 28. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu: samostojni zavezanec) – v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno v 31. členu ZZVZZ.

(4) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

– povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 60 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ;

– izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.

(5) Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.

(6) Poslovodni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko določi natančnejši način vlaganja zahteve iz četrtega odstavka tega člena.

(7) Če ni s tem členom drugače določeno, se glede obračuna, izplačila in povračila nadomestila OZZ smiselno uporabljajo določbe ZZVZZ in na njegovi podlagi izdanih aktov, ki urejajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

(8) Rok za povračilo oziroma izplačilo nadomestila OZZ iz četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za zahteve za povračilo oziroma izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z ZZVZZ, ki so predložene Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 30. septembra 2020.

(9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije.

(10) Nadomestila OZZ se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.

(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence.

(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, katerih pokojnina znaša 700,00 eurov ali manj.

(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:

– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 500,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300,00 eurov,

– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 500,01 do 600,00 eurov, se enkratni solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230,00 eurov in

??